Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba I Cp 4460/2010 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.4460.2010 KI-generiert

Appeal dismissed; minority on reassembly meeting cannot validly vote on fee increases not listed in the notice.

Geschäftsnummer VSL sodba I Cp 4460/2010
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for increased maintenance contributions. The appellant argued that the reassembly meeting's purpose was to ensure building maintenance, implying valid authority to decide on fees. However, the court ruled that while a minority can decide on obligations for all owners, the statutory requirements of the Residential Property Act were strictly violated because the specific proposal to increase the fee was not included in the meeting notice. Consequently, the vote on the fee increase was invalid, and the first-instance decision was confirmed as legally correct.

Legislator-Regeste

KI-generiert

2. odst. 36. člena SZ-1; 5. odst. 37. člena SZ-1: A minority of owners on a reassembly meeting may validly vote on obligations for all owners only if the specific proposal to increase contributions is explicitly listed in the meeting notice; otherwise, the vote is invalid to prevent abuse of the reassembly procedure.

Schlagwörter

KI-generiert
reassembly meeting minority owners maintenance fee Residential Property Act meeting notice requirements valid voting building maintenance Aufwertungsreserve

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne ter se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Na ponovljenem zboru etažnih lastnikov lahko manjšina etažnih lastnikov odloči o obveznostih vseh etažnih lastnikov, zato je še toliko pomembneje, da so upoštevane vse zahteve, ki jih predpisuje SZ-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2769 I 15246/2007 z dne 12. 2. 2008 razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek za plačilo povečanega obveznega prispevka v rezervni sklad v celoti zavrne. Tožeči strani je naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 25,00 EUR s pripadajočimi obrestmi.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Zavzema se za spremembo sodbe tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa za razveljavitev in vrnitev v novo sojenje sodišču prve stopnje. Meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, saj je namen odločanja na ponovljenem zboru etažnih lastnikov tudi v primeru pasivnosti ostalega dela etažnih lastnikov zagotoviti nemoteno obratovanje in vzdrževanje večstanovanjske stavbe in v povezavi s slednjim sprejeti potrebne sklepe. Prav ponovljeni zbor je institut, ki zagotovi sprejem etažnega načrta, ki je obvezen dokument in omogoča vzdrževanje stavbe. Na pomembnost vzdrževanja stavbe odkazuje tudi institut rezervnega sklada, ki je prav tako zakonsko predpisan in ni stvar izbire samih etažnih lastnikov. Tako je bil predmet odločanja, in ne zgolj razpravljanja, sprejem etažnega načrta, ki je tudi bil sprejet na ponovljenem zboru etažnih lastnikov. Namen ponovljenega zbora je vsekakor odločanje o upravljanju in vzdrževanju večstanovanjske stavbe in ne zgolj razprava o slednjem.

Toženec je na pritožbo odgovoril. Ponavlja navedbe, ki jih je že podal tekom postopka, pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki v postopku v sporih majhne vrednosti ni izpodbijano (1. odst. 458. člena ZPP), je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.

Odločitev v tej pravdi je odvisna od vprašanja pravilnosti sestave vabila na zbor etažnih lastnikov. Njegova vsebina je predpisana v 2. odstavku 36. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1): vabilo za sklic zbora lastnikov mora vsebovati zlasti dan in uro zbora, predviden dnevni red in predlog sklepov, o katerih bo zbor predvidoma odločal. V 5. odstavku 37. člena pa SZ-1 določa, da se na ponovljenem zboru etažnih lastnikov lahko veljavno glasuje le o predlogih sklepov, ki so bili navedeni v vabilu za sklic in se nanašajo na redno upravljanje, in sicer z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih. Tako 36. kot tudi 37. člen določata, da je potrebno na vabilu navesti predloge sklepov. V obravnavanem primeru pa je tako na vabilu na zbor etažnih lastnikov kot na vabilu na ponovljen zbor etažnih lastnikov (priloge B1 in B2) navedeno zgolj, da bo na zboru predstavitev načrta vzdrževanja stavbe, celo brez navedbe, da se bo sploh razpravljalo opovišanju prispevka v rezervni sklad. Predstavitve načrta ne moremo enačiti s predlogi sklepov. V predlogu sklepa mora biti konkretno navedeno, kaj bo v primeru izglasovanja sprejeto. Ker sklep o povišanju prispevka v rezervni sklad na vabilu sploh ni bil naveden, na ponovljenem zasedanju zbora etažnih lastnikov ni mogel biti veljavno izglasovan.

Na ponovljenem zboru etažnih lastnikov lahko manjšina etažnih lastnikov odloči o obveznostih vseh etažnih lastnikov, zato je še toliko pomembneje, da so upoštevane vse zahteve, ki jih predpisuje SZ-1. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do zlorabe instituta ponovljenega zbora etažnih lastnikov, saj bi lahko manjšina etažnih lastnikov predlagala na zboru samem sprejem sklepov, za katere bi ostali etažni lastniki izvedeli šele, ko bi bili že izglasovani. Do njih se tako niti ne bi imeli možnosti opredeliti. Predlog sklepa pa se neaktivnemu etažnemu lastniku lahko zdi tako pomemben, da se bo ravno zaradi njega udeležil zbora etažnih lastnikov, ki se ga sicer nebi. Predpisana vsebina vabila pa etažnemu lastniku takšno možnost odločanja zagotavlja.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako materialnopravno pravilna. Vse ostalo, kar navaja pritožba, je ob takšnem materialnopravnem izhodišču irelevantno. Tudi kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člen ZPP), ni zasledilo, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. v zvezi s 442. členom ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, saj jih stranki nista priglasili (163. člen ZPP).