Appeal dismissed; Republic of Slovenia succeeds as legal successor in inheritance proceedings without heirs.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court of Slovenia dismissed the Republic of Slovenia's appeal against the first-instance court's decision to continue civil proceedings against it. The deceased's sole heir had renounced inheritance, triggering a statutory transfer of the estate to the state under Article 9 of the Inheritance Act. The court ruled that this transfer constitutes legal succession rather than inheritance, binding the state to the deceased's rights and obligations to ensure the final resolution of the estate.
Legislator-Regeste
KI-generiertArticle 9 of the Inheritance Act; Article 208 of the Civil Procedure Act: When an estate passes to the state due to the absence of heirs, the state acts as a legal successor bound by the deceased's rights and obligations, and cannot oppose the continuation of legal proceedings.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v 1. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije.
Republika Slovenija se kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:
-da se pravda zoper pok. toženko R. H. nadaljuje zoper Republiko Slovenijo (1. točka izreka);
-da se pravda zoper pok. toženko A. U. nadaljuje zoper njene dediče: J. A., A. E. M. in P.K. (2. točka izreka);
-da se na tožeči strani pravda nadaljuje z M.H., dedinjo po pok. tožnici M.I. (3. točka izreka);
-da se pravda zoper pok. toženko A. B. nadaljuje zoper njeno dedinjo M. I. (4. točka izreka).
Zoper odločitev v 1. točki izreka se pravočasno pritožuje tretja tožena stranka - Republika Slovenija. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ni dedinja po pok. R. H.. Sin pok. toženke se je odpovedal dedovanju v korist države. Pri prehodu zapuščine brez dediča na državo pa ne gre za zakonito dedovanje. Zato meni, da se zoper njo pravdni postopek ne more nadaljevati.
Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Toženka R. H. je tekom tega pravdnega postopka umrla. Ker se je njen edini zakoniti dedič dedovanju po njej odpovedal, je v skladu z 9. členom Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami; v nadaljevanju ZD) zapuščina postala lastnina pritožnice - Republike Slovenije (glej sklep o dedovanju po pok. R. H., opr. št. D 158/2008 z dne 9.5.2008).
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije (1). Nanjo tako preide zapuščina v celoti, torej pravice in obveznosti, zato mora poravnati tudi dolgove zapustnika (za katere seveda odgovarja le do višine vrednosti zapuščine – 1. odstavek 142. člena ZD - v primeru kaducitete smiselno kaduka). S tem pa Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika. Le tako se lahko uresniči namen določila 9. člena ZD, in sicer dokončna ureditev pravnih razmerij glede pravic in stvari v zapuščini. Preprečiti je namreč treba negativne posledice, ki bi lahko nastale zaradi tega, ker bi zaradi zapustnikove smrti njegov položaj v pravnih razmerjih ostal prazen, in bi tako prišlo do razlikovanja med upniki glede na to, ali obstajajo dediči zapuščine ali ne. Namen tega določila tako ni le zagotovitev koristi države, ki zapuščino pridobi, pač pa predvsem varovanje javnega interesa – dokončanje likvidacija zapustnikovih premoženjskih razmerji. Republika Slovenija se torej kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati. Takšno je stališče pravne teorije (glej prof. dr. Karel Zupančič, prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Uradni list, Ljubljana 2009, stran 66 – 69, in Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, 2. knjiga, str. 289 - 291) in sodne prakse (glej sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1380/2003 in III Cp 3010/2010).
Odločitev sodišča prve stopnje, da se predmetni pravdni postopek nadaljuje zoper Republiko Slovenijo (1. odstavek 208. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08; v nadaljevanju ZPP), je tako pravilna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (v 1. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Sklep pritožbenega sodišča pa ne učinkuje zoper pravne naslednike pok. osme toženke M. M., saj je zaradi njene smrti pravdni postopek v skladu z 205. členom ZPP prekinjen (glej sklep sodišča prve stopnje z dne 28.5.2010).
(1) prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 2668/2010.