Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba I Cp 723/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.723.2010 KI-generiert

Appeal dismissed; claim for unjust enrichment barred until possession of property is returned to plaintiff.

Geschäftsnummer VSL sodba I Cp 723/2010
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Second Instance Court dismissed the appeal against the first-instance judgment rejecting the plaintiffs' claim for unjust enrichment. The plaintiffs argued they remained formal owners until the defendant's eviction suit was resolved, but the court found their possession of the property prevented the accrual of the debt. Consequently, the court ruled that the claim could not mature until the plaintiffs voluntarily returned the property, which had not yet occurred at the time of the appeal.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o nepremičninah (ZNP); Zakon o sodnem postopku (ZPP): A claim for unjust enrichment based on the transfer of benefits does not mature until the plaintiff voluntarily returns the disputed property to the defendant's possession.

Schlagwörter

KI-generiert
unjust enrichment maturity of debt possession of property accrual of claim voluntary return Verzugskosten ausstehende Lizenzgebühren Heilungskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka plača 71.707,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.7.2006 do plačila. Tožnikoma je naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov v znesku 5.019,49 EUR.

Zoper sodbo se pritožujeta tožnika, ki uveljavljata pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava ter predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno. Vlaganja prvega tožnika so bila opravljena v soglasju s tedanjim lastnikom – njegovim očetom. Oče je želel zagotoviti prebivališče v družinski hiši tudi prvemu tožniku. Hišo bi po smrti staršev prvi tožnik podedoval skupaj s starejšim bratom. Zakaj je prišlo kasneje do izročilne pogodbe, po kateri je celotna nepremičnina prešla v last toženke, je vprašanje, ki bi ga lahko pojasnil izročitelj, če bi še živel. Sodišče je prezrlo, da je toženka takoj po izpolnitvi pogojev vložila zoper tožnika tožbo na izpraznitev podstrešnih prostorov hiše. Dejstvo, da je bil prvi tožnik od tedaj formalno nedobroveren posestnik stanovanja, pa kaže, da je sodišče napačno razsodilo, ko je zavrnilo zahtevek zaradi okoliščine, da imata tožnika še vedno predmetno nepremičnino v posesti. Zoper tožnika je tekel izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pred deložacijskim narokom 8.1.2010 pa sta tožnika izpraznila prostore in jih izročila toženki. Dejstvo je, da je toženka z vlaganji tožeče stranke v mansardni del stanovanjske hiše neupravičeno obogatena.

Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka ne trdi, da bi se z očetom prvega tožnika (ali pozneje s toženko) dogovorila o povračilu vlaganj v nepremičnino. Ker o tem ni bila sklenjena nobena pogodba, pride v poštev uporaba pravil o neupravičeni pridobitvi. Predpostavka za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve je tudi prehod koristi, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje. V obravnavani zadevi bi do prehoda koristi prišlo šele tedaj, ko tožeča stranka ne bi več imela posesti na prostorih toženkine hiše oziroma ko bi jih tožnika izročila toženki v posest. Dokler ima tožeča stranka toženkine nepremičnine v posesti, še ni prikrajšana v zvezi z zatrjevanimi vlaganji. Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki. Vtoževana terjatev vse do konca glavne obravnave torej sploh še ni zapadla (215. člen ZOR, 8. odstavek 38. člena oziroma 2. odstavek 40. člena ZTLR). Šele z zapadlostjo dospe terjatev v plačilo oziroma lahko upnik zahteva izpolnitev te obveznosti. Na trenutek zapadlosti terjatve tožeče stranke ne vpliva okoliščina, da je toženka vložila tožbo proti tožnikoma zaradi izpraznitve prostorov svoje hiše. Brez pomena je tudi pritožbena trditev, da sta tožnika pred 8.1.2010 izpraznila prostore in jih izročila toženki, saj je (če trditev drži) do tega prišlo po končani glavni obravnavi. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj zatrjevana terjatev tožnikov do konca glavne obravnave še ni zapadla (1. odst. 311. člena ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (2. odst. 350. člena in 353. člen ZPP). Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP).