Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep I Cpg 347/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CPG.347.2010 KI-generiert

Appeal dismissed; expert awarded subcontractor costs as foreseen in advance budget under expert regulations.

Geschäftsnummer VSL sklep I Cpg 347/2010
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment awarding an expert witness costs for a subcontractor. The expert had explicitly included these subcontractor costs in her advance budget proposal, establishing a legal basis for reimbursement. Consequently, the court ruled that the expert is entitled to these material costs regardless of whether she performed the work personally or delegated it.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih; Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku: An expert witness is entitled to material costs for subcontracted work if such costs were foreseen and included in the advance budget proposal.

Schlagwörter

KI-generiert
expert witness costs subcontractor expenses advance budget proposal material costs reimbursement ZPP expert regulations legal expert fees court expert witness Leistung des Kostenvorschusses

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
249. člen ZPP
242. člen ZPP
41. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
154. člen ZPP
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je imelo pravno podlago, da je izvedenki priznalo kot materialne stroške vrednost dela sodelavke iz raziskovalnega podjetja po ceniku le - te, saj je že v predračunu napovedala, da bo izdelavo določenih analiz poslovanja ocenjevanega podjetja poverila sodelavki. V kolikor izvedenka tega ne bi napovedala, bi morala te analize sama izdelati, hkrati pa bi imela pravico zaračunati izdelavo teh analiz kot materialne stroške v enaki vrednosti kot so bili sicer priznani z izpodbijanim sklepom.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom priznalo nagrado in stroške izvedenki S. J. za opravljeno izvedensko delo po pogodbi o delu v znesku 2.821,66 9 EUR in 20% DDV v znesku 564,33 EUR ter 6% prispevke za IPZ v znesku 169,30 EUR, kar v skupnem znesku znaša 3.555,29 EUR. Hkrati je odločilo, da se priznana nagrada in stroški izplačajo iz založenega predujma (1. točka izreka). Odločilo je še, da se izvedenki priznajo stroški zunanjega izvajalca B. E. Svetovanje d.o.o., Ljubljana v višini 1.920,00 EUR z vštetim 20% DDV po računu št. 990860 z dne 16.6.2009 ter odločilo, da se ti plačajo na TRR družbe B. E. (2. točka izreka).

Zoper sklep v 2. točki izreka se je tožeče stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da je zunanji delavec opravil delo, ki bi ga morala opraviti izvedenka, saj delo, ki ga je opravila, sodi v delovno področje izvedenke. Bilo pa je opravljeno brez pravne podlage. Zato zunanja sodelavka ni upravičena do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico po povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. V 2. odst. 249. člena v zvezi s 3. odst. 242. člena ZPP je določeno, da sodišče s sklepom odmeri stroške in nagrado za izvedenca in odredi, da naj se določen znesek izplača iz predujma. Pri odmeri stroškov in nagrade izvedencu pa je sodišče vezano na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03) in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/02 s spremembami, nazadnje v Ur. l. RS št. 84/08, v nadaljevanju Pravilnik).

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka predlagala dokaz z izvedencem za ocenjevanje vrednosti podjetij. Na naroku dne 14.10.2008 sta se pravdni stranki strinjali, da sodišče postavi izvedenca in določi višino predujma na podlagi ponudbe izvedenca. Izvedenka S. J. je z vlogo z dne 18.2.2009 (list. št. 48), na povpraševanje sodišča o višini stroškov za izdelavo mnenja specificirala predvideno nagrado in stroške, med katere je vštela tudi stroške dodatnega sodelavca. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I Pg 65/2007 z dne 3.3.2009, upoštevajoč predračun izvedenke, v katerem so všteti tudi stroški zunanjega sodelavca, naložilo tožeči stranki plačilo predujma. S sklepom opr. št. I Pg 65/2007 z dne 23.3.2009 je bila postavljena izvedenka S. J., ki je izvedensko mnenje izdelala 5. 6.2009 (list. št. 62).

Pravilnik v 1. odst. 41. člena predvideva, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom za analize, meritve preiskave in druga opravila potrebna za izdelavo izvida in mnenja, obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo.

Iz navedenega izhaja, da je imelo sodišče prve stopnje pravno podlago, da je izvedenki priznalo kot materialne stroške vrednost dela sodelavke iz B. E. Svetovanje d.o.o. po ceniku le-te. Izvedenka je kot rečeno že v predračunu napovedala, da bo izdelavo določenih analiz poslovanja ocenjevanega podjetja poverila sodelavki. V kolikor izvedenka tega ne bi napovedala, bi morala te analize sama izdelati. Hkrati pa bi imela pravico zaračunati izdelavo teh analiz kot materialne stroške v enaki vrednosti kot so bili sicer priznani z izpodbijanim sklepom. Zato je nepomembno pritožbeno zatrjevanje, da je sodelavka opravila delo izvedenke. Dejstvo je, da je izvedenka upravičena na podlagi 41. člena Pravilnika do enakih materialnih stroškov ne glede na to ali storitve, na katere se stroški nanašajo opravi sama, ali pa jih poveri neposredno podjetju ali zavodu, ki takšne storitve opravljajo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je izvedensko mnenje temeljilo na opravljenih analizah sodelavke, čemur tožeča stranka v pritožbi ne nasprotuje. Zato je pravilno odločilo, da se izvedenki priznajo materialni stroški zunanjega sodelavca.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP).