Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep X Ips 414/2009 ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.414.2009 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal as statutory provision is clear and does not require judicial interpretation.

Geschäftsnummer Sklep X Ips 414/2009
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final administrative court decision ordering the revocation of a pharmacy license. The applicant argued that the appeal constituted a significant legal question regarding the interpretation of the Pharmacy Act, claiming severe personal consequences. The court held that the relevant statutory provision was so clear and unambiguous that a Supreme Court ruling would not enhance legal certainty or uniformity, rendering the appeal inadmissible.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZLD 18. člen 2. alineja; ZUS-1 83. člen 2. odstavek; Revizija ni dovoljena, če se nanaša zgolj na jasno formulirano določbo zakona, ki ne zahteva dodatne razlage in ne vpliva na pravno varnost ali enotno uporabo prava.

Schlagwörter

KI-generiert
pharmacy license revocation administrative appeal procedure significant legal question statutory interpretation clarity severe consequences requirement Supreme Court jurisdiction ZLD 18. člen Revisionsfrist

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZLD 18. člen 2. alineja
ZUS-1 83. člen 2. odstavek
ZUS-1 89. člen
ZUS-1 63. člen 1. odstavek

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je določba druge alineje 18. člena ZLD tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik po odvetniku dne 16. 7. 2009 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in da ima odločitev, ki se izpodbija, zanj hude posledice (2. in 3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 11. 2007. Z navedeno odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 1365/2003-35 z dne 22. 10. 2003, odpravila odločbo Občinske uprave Občine ... z dne 20. 6. 2003, s katero je bila tožniku odvzeta koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Občine ... (1. točka izreka) in odločila, da se z dokončnostjo te odločbe tožniku odvzame koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Občine ... Tožena stranka je po dopolnjenem ugotovitvenem postopku ugotovila, da lekarna v kateri je tožnik opravljal lekarniško dejavnost ni poslovala več kot 6 mesecev (v času od 29. 11. 2002 do 20. 6. 2003), zato so izpolnjeni pogoji za odvzem koncesije na podlagi 2. alineje 18. člena ZLD.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih ( Up-858/08 z dne 3.6.2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje razlage določbe druge alineje 18. člena Zakona o lekarniški dejavnosti – ZLD (Ur. l. RS, št. 36/2004) in v zvezi s tem vprašanje, ali je za odvzem koncesije pravno pomembno le dejstvo, da lekarna dejavnosti ne opravlja več kot šest mesecev, ali pa je treba presojati tudi vzroke in odgovornost koncesionarja za neopravljanje dejavnosti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 gre namreč za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 oba z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 oba z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009). Prav tako vprašanje pa je tudi vprašanje razlage določbe druge alineje 18. člena ZLD, ki določa, da pristojni organ občine ali mesta z odločbo odvzame koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, če je poslovanje lekarne prekinjeno za več kot šest mesecev. Citirana določba namreč jasno in nedvoumno kot pogoj za odvzem koncesije z upravnim aktom določa neopravljanje dejavnosti za več kot šest mesecev. Ker gre za odvzem koncesije z upravnim aktom (ne za razdrtje pogodbenega razmerja), torej za sfero upravnega prava, kjer ZLD ni določil subsidiarno ali primerno uporabo pravnih pravil pogodbenega prava, je v pravni teoriji in praksi jasno, in tudi ni posebnih dilem, da je pri izdaji upravnega akta po določbi druge alineje 18. člena ZLD, zaradi varstva javnega interesa, uporaba pravil pogodbenega prava izključena.

8. Ker je določba druge alineje 18. člena ZLD tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje.

9. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Teh pa revident ni izkazal z navedbo, da mu je z odvzemom koncesije odvzeta možnost opravljanja lekarniške dejavnosti, s katero je sebi in svoji družini zagotavljal materialne pogoje za življenje in socialno varnost. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Tega pa revident s svojimi neizkazanimi navedbami, ki tudi niso objektivno in subjektivno konkretizirane, ni storil. Odvzem koncesije v eni občini pa tudi sicer ne pomeni odvzema pravice ali možnosti opravljati lekarniško dejavnost v drugi občini oziroma pravice ali možnosti opravljati farmacevtsko delo, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Ker revident ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.