Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I Up 1112/2002 ECLI:SI:VSRS:2003:I.UP.1112.2002 KI-generiert

Appeal dismissed because plaintiff lost legal interest after individual acts were revoked before trial.

Geschäftsnummer Sklep I Up 1112/2002
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the plaintiff's claim. The plaintiff alleged unlawful interference with his constitutional right to personal freedom via two individual acts (a warrant request and a warrant) issued before a final prison sentence decision became binding. However, both acts were revoked after the lawsuit was filed, meaning they no longer affected the plaintiff's rights or legal interests. Consequently, the court ruled that the plaintiff no longer demonstrated the necessary legal interest required to maintain the administrative lawsuit.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o upravnem sporu 3. odst. 1. člen; Ustava RS 19. člen 2. odst. 1. – In administrative proceedings, a party must continuously demonstrate legal interest; if the subject matter of the dispute ceases to affect their rights after the lawsuit is filed, the claim is inadmissible due to lack of interest.

Schlagwörter

KI-generiert
legal interest requirement administrative lawsuit admissibility revocation of individual acts constitutional right personal freedom continuing legal interest Zakon o upravnem sporu Ustava Republike Slovenije rechtlich geschütztes Interesse

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
3. odst. 1. člen Zakona o upravnem sporu
4. točka 1. odst. 34. člen Zakona o upravnem sporu
2. odst. 19. člen Ustave Republike Slovenije
73. člen Zakona o upravnem sporu
68. člen Zakona o upravnem sporu
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani.

[JEDRO]

Posamična akta, s katerima naj bi bilo poseženo v tožnikove pravice oz. neposredne na zakon oprte koristi, sta bila po vložitvi tožbe odpravljena; zato tožnik ne izkazuje pravnega interesa.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.

50/97, 65/97 popr. in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo na podlagi 3. odstavka 1. člena navedenega zakona, s katero je tožnik uveljavljal sodno varstvo ustavne pravice do varstva osebne svobode po 2. odstavku 19. člena Ustave RS. V navedeno ustavno pravico naj bi bilo nezakonito poseženo s posamičnima aktoma (zahtevkom za razpis tiralice Zavoda za prestajanje kazni zapora D in tiralico Urada kriminalistične službe PO N.m.), izdanima pred pravnomočnostjo odločbe tožene stranke z dne 25.5.1999, s katero je bilo tožniku med drugim naloženo, da po pravnomočnosti navedene odločbe nastopi kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora D. V razlogih je navedlo, da so se po vložitvi tožbe dejanske okoliščine v obravnavanem primeru spremenile, saj je Zavod za prestajanje kazni zapora D. podal zahtevek za preklic tiralice, Urad kliminalistične službe PO N.m. pa je preklical izdano tiralico. Ker sta bila tako zahtevek za razpis tiralice kot tiralica preklicana, posamična akta, ki ju več ni, ne moreta posegati v tožnikove pravne koristi. Zato tožnik pravnega interesa, ki ga je ob vložitvi tožbe izkazoval, v času odločanja o njej ne izkazuje več. Ker pa je tožnikov pravni interes temeljna procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora, je bilo potrebno tožbo zavreči.

Tožnik v tožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da ugotovitev prvostopnega sodišča, da po odpravi obeh navedenih posamičnih aktov, s katerimi je bilo nezakonito poseženo v njegovo ustavno pravico iz 19. člena Ustave RS, ne izkazuje več pravnega interesa v postopku, ni pravilna. Ugotovitev sodišča o nezakonitosti navedenih posamičnih aktov bi namreč lahko bila dejanska podlaga za uveljavljanje drugega sodnega varstva (povračila škode, ki naj bi s kršitvijo ustavne pravice nastala). Zato bi mu moralo prvostopno sodišče pred odločitvijo o tožbi omogočiti, da postavljeni dajatveni tožbeni zahtevek spremeni v ugotovitveni zahtevek. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo vloženo po 3.

odstavku 1. člena ZUS, uveljavljal sodno varstvo ustavne pravice do varstva osebne svobode po 2. odstavku 19. člena Ustave RS, v katero naj bi bilo poseženo s posamičnima aktoma (zahtevkom za razpis tiralice Zavoda za prestajanje kazni zapora D.in tiralico Urada kriminalistične službe PO N.m.). Ker sta bila navedena posamična akta po vložitvi tožbe odpravljena, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne posegata več v tožnikove pravice oziroma v njegove neposredne na zakon oprte koristi. Zato tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča pravnega interesa za varstvo zatrjevane ustavne pravice v tem upravnem sporu ne izkazuje več. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge.

Na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva v pritožbi uveljavljani ugovor. Če sodišče prve stopnje tožniku, ki v postopku ne izkazuje pravnega interesa ni pozvalo, da spremeni tožbeni zahtevek, ni kršilo pravil postopka v upravnem sporu. Ko preneha poseg v ustavno pravico, lahko prizadeta oseba zahteva povračilo morebitne škode v postopku pred drugim sodiščem.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.