Sklep I R 126/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Delegacija predstavlja izjemen poseg v pravila o krajevni pristojnosti in je zato treba zakonske določbe o delegaciji ozko razlagati.

[OBRAZLOŽITEV]

Stališče predlagajočega sodišča je, da so za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podani tehtni razlogi in se bo na drugem sodišču postopek tudi laže izvedel. Predlagateljica, ki je vložila predlog za spremembo priimka mld. sina, je strojepiska na sodišču. Razporejena je na civilnem oddelku in ima delovno mesto neposredno ob delovnem mestu A. A., ki opravlja strojepisno delo za sodnico B. B.. Predlagateljica in A. po potrebi nadomeščata druga drugo, si ob večji količini dela pomagata, tako da se lahko zgodi, da bi predlagateljica dobila v delo celo lastno zadevo. Predlagateljica bo zaradi dela na svojem delovnem mestu v neposrednem stiku s spisom - s posameznimi vlogami in listinami bo seznanjena še predno ji bodo uradno vročene, spis pa bo imela možnost pregledovati brez uradne zabeležke o tem. Sodnica sicer k delu pristopa s stališča stroke in nepristransko in s tega vidika delegacija pristojnosti ni potrebna, kljub temu pa je C. tudi sodničina sodelavka. Upoštevati je torej treba objektivno nepristranskost sodišča.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da opravi postopek, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tovrstna delegacija predstavlja izjemen poseg v pravila o krajevni pristojnosti sodišč in je zato potrebno zakonske določbe o delegaciji (kot to na splošno velja za izjeme) ozko razlagati. Takšen pristop velja tudi za ugotavljanje tako imenovane objektivne nepristranskosti sodišča, ki sicer lahko predstavlja utemeljen razlog za delegacijo. Objektivna nepristranskost sodišča se izraža predvsem v percepciji javnosti o nevtralnosti sodišča. Izhodiščni test tovrstne percepcije javnosti pa praviloma predstavlja stališče strank (udeležencev)

postopka do delegacije. Ali povedano drugače: praviloma bo trditev o ogroženi objektivni nepristranskosti sodišča lahko predstavljala tehten razlog za delegacijo takrat, ko jo bo podala stranka (udeleženec) in ne že takrat, ko bo šlo zgolj za stališče predlagajočega sodišča.

Okoliščina, da je predlagateljica postopka strojepiska civilnega oddelka, samo po sebi ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj je delo pri relativno velikem sodišču, kot je Okrožno sodišče ..., vsekakor mogoče organizirati tako, da predlagateljica ne bo v privilegiranem položaju v razmerju do nasprotnega udeleženca.